Vodnik za starše

2
Ali vas zanima, kako lahko podprete otroka pri učenju jezika?

Zakaj se naučimo jezika?

Skozi čas se je razvilo na tisoče jezikov in narečij, ki se danes govorijo po vsem svetu. S pomočjo jezikov se lahko ljudje povezujemo, izmenjujemo ideje, čustva, stališča, konvencije in vrednote ter gradimo družbe. Okolje, v katerem odraščamo in živimo, oblikuje naše vrednote. Poleg tega oblikuje tudi naše jezikovne spretnosti in besedišče v vseh jezikih, ki jih poznamo (tako imenovani jezikovni repertoar). Kontekst oblikuje tudi način, kako govorimo, torej našo kulturno in jezikovno identiteto, ter nas naredi takšne, kot smo. Pridobivanje jezika in poznejše učenje jezika, npr. v šoli, nam pomaga, da se povežemo z ljudmi, ki "govorijo isti jezik" kot mi. Za otroke so ti ljudje njihova družina, prijatelji, pozneje pa ljudje v vrtcu, šoli in poklicnem okolju. Povezati se morajo z vsemi temi skupinami. S temi skupinami morajo izražati in deliti svoje izkušnje, ideje in čustva.

Kako se učimo jezikov?

Sposobnost učenja jezikov je prirojena. Za otroke je značilno, da so izjemno navdušeni in radovedni pri učenju in uporabi jezika oziroma jezikov. Vsak otrok se je sposoben naučiti kateri koli jezik, četudi mora prej izpolniti številne motorične in senzorične pogoje (kot so delovanje pljuč, sluh, obvladovanje vibracij glasilk itd.).

Starši svojih otrok ne učijo družinskega jezika, kot bi se ga učili v šoli. Običajno otroci jezik osvojijo intuitivno v pomembnih in avtentičnih pogovorih v vsakodnevnem kontekstu. Prvi jezik se otroci naučijo tako, da dobijo veliko (ne)verbalnih namigov in jih posnemajo, takoj ko so tega fizično sposobni. Otroci želijo sodelovati in s tem pričnejo čim prej. Da bi se lahko naučili jezik, pa morajo veliko poslušati in se veliko pogovarjati z družino, vzgojiteljicami v vrtcu, sosedi itd.

Otroci sledijo notranjemu vodniku pri usvajanju jezika, ta vodnik pa korak za korakom prehaja skozi najpomembnejše procese razumevanja in tvorjenja jezika. Pravil in slovnice se učijo tako, da stvari preizkušajo ("izkustveno učenje"). Predvidevamo lahko, da so do starosti približno 4-5 let do neke mere osvojili vse jezikovne sestavine (od besed in slovnice do tipičnih izrazov, izgovarjave in rabe jezika). To velja, če tega procesa ne ovirajo telesne ali duševne motnje.

Vendar se noben otrok ne nauči jezika enako hitro kot drugi otroci. Pri usvajanju jezika obstaja veliko individualnih razlik, zato je težko reči, kdaj naj bi otrok dosegel določeno stopnjo v procesu usvajanja jezika. Poleg tega se ta proces nikoli ne konča. Vedno se je treba naučiti kaj novega, otroci pa so zelo motivirani za raziskovanje in pridobivanje novih informacij ter poglabljanje znanja družinskega in šolskega jezika. Otroci želijo tvoriti bolj zapletene stavke in razumeti osnovni pomen besed, stavkov, humorja, ironije itd.

Jezikovni razvoj

Povzetek: Vsak otrok usvaja jezik različno hitro. Kljub temu pa obstajajo nekateri koraki v procesu usvajanja jezika, ki se pojavljajo pri otrocih po vsem svetu.

Občutljivost za značilnosti in uporabo jezika je prirojena:

1

Novorojenčki po vsem svetu so sposobni prepoznati melodijo jezika (tako imenovano prozodijo), ki ga redno slišijo, ko so še v materinem trebuhu. To prozodijo lahko razlikujejo od neznanih prozodij.

2

Ko novorojenčki jokajo, posnemajo melodijo jezika, ki ga najbolje poznajo.

3

Dojenčki so univerzalni poslušalci, to pomeni, da v vsakem jeziku lahko ločijo tudi najmanjšo pomembno fonetično enoto (fonem). Vendar to sposobnost izgubijo in se specializirajo za jezike, ki jih poznajo, še preden dopolnijo eno leto.

4

Dojenčki se oglašajo, vokalizirajo in združujejo soglasnike in samoglasnike v zloge (tako imenovana prva in druga faza blebetanja ). Jezik raziskujejo na vse možne načine, še preden razumejo in tvorijo posamezne besede.

Razumevanje in tvorjenje besed:

1

Najprej je na vrsti razumevanje besed, nato pa tvorjenje besed.

2

Na začetku tvorjenja besed so pogosti "enobesedni stavki". Otrok na primer pokaže na žogo in reče: "Žoga!", kar lahko pomeni različne stvari, na primer: "Tam je žoga." ali "Igrajmo se s to žogo."

3

Število besed in izrazov, ki jih otrok pozna in zna uporabljati, se imenuje "leksikon". Prvih petdeset besed osvojimo počasneje, nato pa se število besed znatno in hitro poveča. Zato se ta faza razvoja imenuje tudi besedna eksplozija.

4

Sledi tvorjenje dvobesednih in trobesednih stavkov. To fazo spremlja vse boljše razumevanje slovnice in tega, kako so besede v določenem jeziku razporejene, da tvorijo pravilne stavke (tako imenovana skladnja). Otrok takrat običajno izrazi željo po igri z žogo kot "Igra z žogo." ali "Mama igra z žogo." Slovnica in skladnja morda še vedno nista pravilni, vendar je na tej točki skrb odveč. Normalno je, da otrok na igriv način raziskuje pravila jezika. To bo trajalo nekaj časa, vendar večina otrok uživa v igranju z besedami, preizkušanju pravilnih in nepravilnih oblik in ugotavljanju, kako lahko besede uporabijo, da bodo razumljeni. Starši lahko otroka podprejo tako, da mu zagotovijo veliko priložnosti za sodelovanje v pogovorih o otrokovih ali skupnih interesih (glejte v nadaljevanju tega poglavja poglavje "Kako lahko podpremo učenje jezika").

5

Enostavne stavke in dodatne informacije, ki dopolnjujejo enostavčni stavek (tako imenovani glavni stavki in podredni stavki), otroci osvojijo pri približno 4-5 letih. Takrat bo otrok na primer rekel: "Mama se danes z mano igra žogo in oče se nama bo pridružil pozneje." (glavni stavek + in + glavni stavek) ali "Mama se danes ne more igrati z mano z žogo, ker mora delati.", to je (glavni stavek + podredni stavek). V obeh primerih drugi del stavka vključuje nekaj dodatnih informacij, ki pojasnjujejo, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju ali zakaj se nekaj dogaja. Pri tej starosti otroci vse bolj razvijajo razumevanje, kaj pomenijo pojmi "prej", "pozneje", "jutri", "včeraj" in podobno. Razvijajo tudi razumevanje razlogov in posledic stvari, ki so se zgodile, se dogajajo ali se bodo zgodile. Svoje vse večje razumevanje sveta izražajo z uporabo kompleksnejših stavkov in izrazov.

6

Sčasoma otroci obvladajo tudi kompleksnejše jezikovne značilnosti, kot so ironija, humor, različni pomeni iste besede in podobno. Začeli bodo pripovedovati šale, ki se vam kot staršem na začetku morda ne bodo zdele smešne. Vendar so to koraki k razvoju smisla za humor, ki sčasoma vodijo k bolj zapletenim šalam in anekdotam.

Kako lahko podpremo učenje jezika?

Edina podpora, ki jo otroci običajno potrebujejo, je veliko priložnosti za komunikacijo s starši, sorojenci, vrstniki in učitelji o različnih temah. Vsaka oseba je lahko jezikovni vzornik. Običajno pa so prvi jezikovni vzorniki osebe v družini, saj otroci v prvih letih življenja največ časa preživijo v družini - z ljudmi, ki so jim najpomembnejši.

Kot starši veliko prispevate k tako imenovani potopitvi v jezik. To pomeni, da lahko z vsakodnevno in stalno izpostavljenostjo družinskemu in šolskemu jeziku pomagate otroku, da osvoji jezik in postane kompetenten govorec.

Več ko se z otrokom pogovarjate o različnih temah, ob tem pa uporabljate različne besede in izraze ali iste besede na različne načine, več besed se bo otrok sčasoma intuitivno naučil. S tem boste vašemu otroku pomagali zgraditi bogato besedišče (to je skupek vseh posameznih besed in izrazov, ki jih oseba pozna). Svoja dejanja lahko spremljate z ustreznimi besedami (med zalivanjem rož lahko na primer rečete: "Zalivam rože. Potrebujejo vodo."), ter pravilno ponavljate otrokove izjave (otrok na primer reče: "Mami igra z žogo.", vi pa lahko rečete: "Prav imaš. Mama se igra z žogo. Želiš žogo?"). Bolj ko starši spodbujajo učenje jezika s ponavljanjem pravilnih oblik znotraj pogovorov z otrokom ali postavljanjem odprtih vprašanj, s katerimi otroka povabijo k tvorjenju novih stavkov (na primer, "Kaj zdaj dela oče?"), več koristi ima lahko otrok od interakcije.

Pogosteje ko otrok sliši pravilne besedne oblike in izraze ter lahko sodeluje v pogovoru, ki od njega zahteva več kot le odgovor "da" ali "ne", lažje bo razumel, kdaj je treba uporabiti katero obliko ali izraz. Bolj ko boste pogovore naredili igrive (na primer s pesmicami, rimami, branjem dialogov ali kaj podobnega) ali sodelovali v igrivih načinih interakcije z otrokom, bolj boste ohranili otrokovo zanimanje za jezik. Poleg tega se bo vaš otrok na ta način srečal z več slovničnimi strukturami in se bo hitro naučil pravil, ki jih potrebuje, da postane kompetenten govorec. Bogato besedišče, obvladovanje slovnice in specifičnih jezikovnih pravil so bistvenega pomena za kasnejši šolski uspeh.

Zato je pri pogovoru z otrokom zelo pomembno, koliko, kaj in kako nekaj poveste. Pomembno vlogo ima tudi to, kako dobro poslušate svojega otroka in kako dobro sodelujete z njim. Vaš odnos bo vplival na otrokovo željo, da bi prispeval k pogovoru!

Vprašanja za razmislek:

  • Koliko časa se pogovarjate z otrokom?
    Koliko časa se pogovarjam s svojim otrokom?
  • O čem se pogovarjata?
    O čem se pogovarjam s svojim otrokom?
  • Ali z otrokom redno berete knjige?
    Ali z otrokom redno berem knjige?
  • Ali si z otrokom pripovedujete zgodbe?
    Ali skupaj z otrokom pripovedujemo zgodbe? Ali se pogovarjamo o slišanih oziroma prebranih zgodbah?
  • Ali z otrokom redno delite izkušnje, ki vas spodbujajo k uporabi različnih besed in izrazov?
    Ali z otrokom redno delim izkušnje, ki nas spodbujajo k uporabi različnih besed in izrazov?

Najpomembnejše:

  • Otroci imajo prirojen interes za komunikacijo in izmenjavo zanimanj ter potreb. Zato so močno motivirani za učenje jezika ali jezikov.
  • Hitrost razvoja jezika se razlikuje od otroka do otroka.
  • Družina in bližnje okolje (na primer vzgojiteljice) ...
    • ... igrajo ključno vlogo pri tem, kako in v kakšnem obsegu je otrok vključen v učenje jezika.
    • ... lahko otroku zelo pomagajo z raznolikimi in bogatimi jezikovnimi spodbudami (na primer pogovori, knjigami, pesmimi ali kaj podobnega).

Aktivnosti:

Igranje z otrokom lahko dodatno poglobi vsako obliko komunikacije in jezikovnega razvoja. Otroci se lahko tako v igrivih situacijah naučijo nove besede in izraze. Otroci si tudi izmišljajo pravila iger in se o njih pogajajo. Med igranjem gradijo in utrjujejo tudi odnose. Hkrati jih skozi igro spodbujamo k raziskovanju jezika na pustolovski in vznemirljiv način. Igriv pristop k novim besedam, slovnici in gradnji stavkov je zato zelo priporočljiva strategija za razvoj jezika.

Kako lahko z dejavnostmi podpirate razvoj jezika?

Otroka lahko povabite k igri ali pa se odzovete otrokovemu povabilu k igri. To se lahko zgodi kjer koli in kadar koli, na ulici ali doma, med čakanjem na avtobus ali v čakalnici pri zdravniku. Pomoč pri usvajanju jezika je mogoče ponuditi na različne načine. V nadaljevanju najdete nekaj predlogov.

Besedne igre, ki spodbujajo pripovedovanje zgodb
  • "Pakiram kovček"
    Pravila igre:

    Različica za mlajše otroke: - Pred seboj imate pravi kovček in po možnosti različne predmete, med katerimi lahko otrok ali otroci izberejo enega, če si ne morejo izmisliti ničesar drugega.

    Različica za starejše otroke: - Skupaj si predstavljate, da imate pred seboj kovček in si izmišljate, kaj bi vanj spakirali.

    Najprej se morate z otrokom odločiti, kam potujete in zakaj želite tja odpotovati. Nato si lahko predstavljate, kaj boste morali spakirati za to pustolovščino. Vsak od igralcev deli svoje zamisli in pomaga pri pakiranju kovčka.

    Starši ali vzgojiteljice lahko igro začnejo z besedami: "Pakiram kovček in vanj dam majico." Nato je na vrsti otrok, da doda, kaj želi spakirati.

    Otrok imenuje predmet, ki ga želi dodati v kovček. Poleg tega si mora zapomniti in poimenovati vse predmete, ki so že v kovčku. Naslednja oseba potem tudi najprej imenuje vse, kar je že v kovčku in doda še novo stvar. Vsak igralec naj se potrudi, da si vse pravilno zapomni (pri igri s starejšimi otroki poskusite predmete imenovati tudi v pravilnem vrstnem redu). Ko je vsak dodal svoj predmet v kovček, se lahko igra konča ali pa igrate naprej.

  • "Nekoč je živel/a ..."
    Pravila igre:

    Prva oseba začne igro recimo z besedami: "Nekoč je živela deklica, ki je potovala v..." Na tej točki otroka povabite, da nadaljuje zgodbo s še dvema stavkoma. Potem je na vrsti naslednja oseba (ali spet vi), da nadaljuje zgodbo od trenutka, kjer jo je otrok končal. Vsakič, ko igrate to igro, skupaj ustvarjate novo zgodbo, pri tem pa se zabavate in smejite ob razvijajoči se zgodbi.

  • "Vidim nekaj, kar ti ne vidiš",
    Pravila igre:

    Za začetek lahko ena oseba na primer reče: "Vidim nekaj, kar ti ne vidiš, in začne se na črko A (ali je recimo modro)." Vsi se ozrejo okrog sebe in skušajo ugotoviti, kaj oseba vidi. Igralci drug za drugim poskušajo uganiti pravilen odgovor z besedami "Ali je to morda ...?". Oseba, ki pravilno ugane za kaj je šlo, lahko izbere nov predmet, ki ga morajo drugi uganiti.

  • "Kakšen je bil tvoj dan?"
    Pravila igre:

    Morda lahko pogovorno igro vključite tudi v večerno rutino. Ko date otroka v posteljo, si vzemite nekaj minut za pogovor o dnevu in vključite preprosta vprašanja: 1) Kako se počutiš? 2) Ali mi želiš povedati kaj o svojem dnevu? 3) Kaj novega si danes izvedel/a ali se naučil/a? 4) Za kaj si danes hvaležen/a? Mlajši otroci bodo na začetku verjetno odgovarjali manj podrobno. Sčasoma pa boste opazili, da bodo k pogovoru prispevali vedno več.

Vsem tem igram je skupno to, da jih lahko uporabite za začetek bolj zapletenih pogovorov. Vabijo k uporabi več besed in izrazov, slovnice in ponazarjajo, kako so stavki zgrajeni. Prva oseba lahko na primer začne stavek, druga pa ga dopolni z besedo ali stavkom, kot v igrah a) in b). Nato tretja oseba nadaljuje stavek. S takšnimi igrami lahko otroci že od zgodnjega otroštva sodelujejo v pogovorih (tudi če na začetku prispevajo le z enim zlogom ali besedo) in počasi, a vztrajno dodajajo besede in izraze v svoj jezikovni repertoar.

Aktivno lahko iščete besede, ki se začnejo na določeno črko, kot je navedeno v igri c). Nato lahko na podlagi besed, ki jih vaš otrok pove, razvijete pogovor. Recimo, da vas želi otrok opozoriti na skodelico na mizi. V tem primeru lahko pogovor nadaljujete z vprašanji o tem, kaj otrok rad pije iz skodelice. Ali pa otrok omeni predmet z rumenimi deli. V tem primeru lahko otrokovo zanimanje povečate tako, da ga vprašate, kaj je še rumenega, ali omenite druge rumene predmete, ki so vam všeč. Na ta način se otroci postopoma naučijo več besed in spoznajo njihov pomen.

V te igre lahko vključite tudi nekaj dejavnosti. Če se na primer igrate igro "Pakiram kovček", lahko dejansko spakirate kovček s predmeti, ki vam jih prinese otrok. Nato lahko pogovor nadaljujete tako, da otroka na primer vprašate, kam bi rad s tem kovčkom odpotoval.

Predmeti in igrače, s katerimi se otroci radi igrajo in ki so prisotni v večini gospodinjstev – na primer žoga

Igra z žogo spodbuja motorične in socialne spretnosti ter razvoj jezika. Kot starši lahko to aktivno spodbujate. Skozi igro z žogo lahko otrok spozna pomen besed "počasi" in "hitro", "nizko" in "visoko", "levo" in "desno" in še kaj. Žogo lahko kotalite "pod mizo" ali jo položite "na stol". Pri igri z žogo morate običajno drugi osebi povedati, kaj želite narediti z žogo ali kako naj se igra nadaljuje. Če igranje spremljate tudi z besedami, lahko tako pomagate širiti otrokov jezikovni repertoar. Žoga je le en primer, kako lahko igrače in igre uporabljamo kot priložnost za razvoj jezika. Vsaka dejavnost, ki otroka pritegne, kot je na primer sestavljanje sestavljanke ali gradnja stolpa iz kock, lahko služi kot situacija za učenje jezika. To lahko izkoristite kot priložnost za začetek pogovora, ki bo zanimiv za oba. Na ta način tudi ohranjate povezavo z otrokom.

Rime in pesmi, ki otroka spodbujajo k igri z jezikom, poslušanju melodije jezika in razumevanju, kako jezik deluje

Rime in pesmi pomagajo tudi trenirati obrazne mišice in spodbujajo pravilno izgovorjavo besed. Otroci imajo radi rime, ki se jih lahko s ponavljanjem naučijo na pamet. Radi se tudi igrajo z besedami. Rime so zato odlična vaja in večini otrok koristi poslušanje rim in pesmi. Otrokom lahko tudi pomagajo, da skozi igro postanejo bolj kompetentni govorci. Poleg tega je poznavanje nekaterih rim in pesmi bistven del vsake kulture in jezika.

Dialoško branje

Ko z otrokom berete knjigo, lahko k temu pristopite tudi bolj interaktivno. Pri tem ne gre le za to, da otrok posluša vaše branje. Gre za skupno izkušnjo pripovedovanja zgodb. Zgodbo lahko raziskujete skupaj in otroku dovolite, da na določenih točkah zgodbo nadaljuje sam. Zgodbi lahko celo dodajate podrobnosti in otroku postavljate vprašanja o zgodbi. Tako se lahko med vami in vašim otrokom razvije skupni pogovor. Ponavljajoče se branje iste knjige lahko spodbuja takšne dialoge in pomaga otroku, da vsakič najde več besed in idej o zgodbi.

Otroku berete knjigo ali gledate sliko/fotografijo in napačno opišete, kar vidite, ter upate, da vas bo otrok skušal popraviti

Na primer, lahko opišete fotografijo dečka, ki se igra z zmajem, in otroku rečete: "Poglej, deklica se igra z zmajem." ali "Poglej, deček spušča zmaja!" Veliko otrok se bo smejalo, protestiralo, reklo, da ste se zmotili, in vas skušalo popraviti, ob tem pa bodo uporabili svoje jezikovne spretnosti. Tudi če temu ni tako, lahko pogovor nadaljujete in otroka vprašate, ali meni, da imate s svojo izjavo prav in potem vprašate, kaj otrok sam vidi na fotografiji.

Obstaja še veliko podobnih načinov jezikovnih iger, ki otroke pritegnejo in spodbujajo razvoj jezika.