Vodnik za starše
3
Imate pomisleke glede dvojezičnosti oziroma večjezičnosti?
Morda se sprašujete, ali vašega otroka zmede dejstvo, da se doma ali v okolici (npr. v vrtcu ali šoli) govori več jezikov. Morda vas skrbi, ker vaš otrok pogosto preklaplja med jeziki, in se sprašujete, ali jih sploh zna ločiti. Lahko vas skrbi, ali bo večjezičnost ob vstopu v šolo povzročila težave. Morda celo mislite, da zgodnja večjezičnost lahko negativno vpliva na razvoj vašega otroka.
Želimo razložiti, zakaj učenje več kot enega jezika in redno preklapljanje med jeziki običajno ne predstavljata težave, če otroci in odrasli komunicirajo z nekom, ki govori iste jezike kot oni. Poleg tega bomo obravnavali nekaj mitov o večjezičnosti ter predstavili najnovejše raziskave, ki te mite potrjujejo ali ovržejo. Prav tako bomo ponudili nekaj aktivnosti za soočanje z značilnim pojavom preklapljanja med jeziki (t. i. code-switching).
Kaj se dogaja v možganih?
Razvoj jezika je zapleten proces. Ko se učimo jezika, naši možgani rezervirajo prostor za vse dele razvijajočega se jezikovnega sistema. V tem prostoru se nahaja nenehno rastoča mreža celic, ki se aktivirajo, ko je treba komunicirati. To omrežje celic prenaša in povezuje informacijske enote, povezane z razumevanjem in produkcijo govora. Kadar se otrok uči več kot en jezik, možgani med različnimi jeziki gradijo dodatne povezave. Vse te povezave se aktivirajo, ko se želimo sporazumevati. Naši možgani se nato hitro odločijo, kateri jezik je bolj smiselno uporabiti v določenem kontekstu in z določeno osebo. Običajno nam o tem sploh ni treba razmišljati.
Če vemo, da oseba, s katero želimo komunicirati, govori iste jezike kot mi, se našim možganom ni treba osredotočiti samo na en jezik. V tem primeru možgani takoj zagotovijo dostop do celotnega znanja v vseh jezikih, ki jih lahko uporabimo (to imenujemo tudi jezikovni repertoar). Posledično imamo na voljo večje besedišče in različne oblike slovnice. To nam pomaga izbrati jezik, ki je v tem trenutku najprimernejši, da nekaj natančno, smiselno in podrobno opišemo. Poleg tega so nekatere besede in izrazi v enem jeziku hitreje dostopni kot v drugem, zato lahko uporabimo jezik, ki nam najprej pride na misel, brez strahu, da nas ne bi razumeli.
Prehajanje iz enega jezika v drugega je del naše večjezične resničnosti in se imenuje kodno preklapljanje. Do kodnega preklapljanja lahko pride znotraj enega stavka, med stavki ali ob menjavi teme. Kodno preklapljanje je znak zelo kompetentnega govorca, saj se pravila uporabljenih jezikov običajno ohranjajo, jezik pa se uporablja ustvarjalno in učinkovito, z namenom učinkovitejšega razumevanja. Otroci se zelo hitro naučijo, s kom lahko uporabljajo jezike, ki jih obvladajo.
Če imajo otroci že zgodaj dostop do bogatega besedišča in dovolj časa za treniranje jezikov v pristnih in smiselnih pogovorih, se lahko različni jeziki razvijajo vzporedno v podobni kakovosti. V takem primeru lahko hitro pride do preklapljanja med jeziki. Če otrokom omogočimo uravnotežen dostop do različnih jezikov, jim pokažemo, da so vsi jeziki dragoceni in pomembni ter da lahko brez zadržkov uporabljajo svoj jezikovni repertoar. Dolgoročno lahko to pripomore k temu, da otroci postanejo kompetentni in ponosni govorci vseh jezikov, ki jih spoznajo.
Pogosti miti o dvojezičnosti oziroma večjezičnosti
Tipične fraze, ki jih lahko slišimo o dvojezičnosti/večjezičnosti. Ali je v tem kaj resnice?
"Biti dvojezičen/večjezičen ni 'normalno stanje'."
Enojezičnost je v svetu razmeroma redka. Večina svetovnega prebivalstva je vsaj do neke mere dvojezična, če že ne večjezična. Z drugimi besedami, to je "normalno" stanje.
"Otroci, ki odraščajo z več jeziki, bodo zmedeni." ali "Dvojezično/večjezično odraščanje ovira otroke pri tem, da bi postali kompetentni govorci vseh jezikov, ki so se jih naučili."
Ni dokazov, da bi učenje več jezikov otrokom predstavljalo težavo.
Otroci postanejo kompetentni govorci vseh jezikov, s katerimi odraščajo, če imajo dovolj smiselnih pogovorov, bogatih z besedami in izrazi, in če nimajo duševnih ali telesnih motenj. Te motnje običajno vplivajo na vse jezike, ki se jih otrok uči.
"Preklapljanje med jeziki otroke zmede in kaže, da ne obvladajo jezikov, s katerimi odraščajo."
Kodno preklapljanje izraža kompetence na različnih ravneh: po eni strani kaže na govorčevo sposobnost pravilne uporabe slovnice in izrazov različnih jezikov. Po drugi strani pa lahko kodno preklapljanje olajša pogovor ali poudari določene vidike jezika, ki se zdijo govorcu v dani situaciji najprimernejši.
"Odraščanje v dvojezičnem ali večjezičnem okolju negativno vpliva na razvoj otrok."
"Nasprotno, odraščanje v večjezičnem okolju ima nekatere pozitivne učinke na kognitivni razvoj otrok."
Raziskave kažejo, da lahko večjezični otroci nekatere pomembne veščine razvijejo prej kot enojezični otroci, saj jezike dnevno primerjajo in preučujejo. Na primer, zgodaj lahko razvijejo znanje o jezikih in njihovih pravilih. Prav tako se lahko pri njih prej razvije občutljivost za različne zvoke in zloge ter razumevanje, kako so ti povezani z besedami. Poleg tega se lahko pri večjezičnih otrocih prej razvije sposobnost nadzora in usmerjanja pozornosti ter zavedanje, da drugi ljudje vedo stvari, ki jih sami ne vedo. Odraščanje v večjezičnem okolju lahko pozitivno vpliva tudi na komunikacijske strategije ter motivacijo za učenje dodatnih jezikov (in spoznavanje različnih kultur).
"Če odraščaš dvojezično/večjezično, imaš prednost, ko se pozneje želiš naučiti drugega jezika."
Da, to je lahko prednost. Dvojezični/večjezični otroci že zgodaj primerjajo, kako jeziki delujejo in katera pravila so v posameznem jeziku pomembna. Zaradi tega pri kasnejšem učenju dodatnih jezikov hitreje razumejo jezikovna pravila in strukture ter morda hitreje osvojijo nov jezik.
"Čim pozneje se otroci soočijo z drugim ali tretjim jezikom, tem bolje je za njih."
Nasprotno. Prej ko se otrok nauči novega jezika, lažje ga osvoji - če le niso prisotne duševne ali telesne motnje ali pomanjkanje podpore pri učenju. Na splošno se učni procesi s časom spreminjajo in trud, ki je potreben za učenje novega jezika, se od šolskih let naprej povečuje.
"Dvojezičen oziroma večjezičen si le, če oba oziroma vse jezike brezhibno obvladaš."
Biti dvojezičen ali večjezičen pomeni, da se znaš ustrezno sporazumevati v obeh/vseh jezikih. Popolno znanje jezika je redek dosežek, tudi za ljudi, ki se označujejo za enojezične.
Če otroci nepravilno izgovarjajo glas v enem jeziku (to se lahko zgodi, če se na primer črka "r" ali "th" v nekaterih jezikih izgovarja drugače) ali si ne zapomnijo določenih besed v enem jeziku, to še ne pomeni, da niso dvojezični/večjezični.
"Starši bi morali doma govoriti šolski jezik, da olajšajo šolanje svojih otrok."
Nasprotno, starši bi morali doma govoriti svoj družinski jezik, saj se v njem najbolje izražajo. To ima različne prednosti:
- Starši lahko vodijo smiselne in vsebinske pogovore.
- Če otrok razvije jezikovne korenine v družinskem jeziku, dobi osnovo za nadaljnje učenje jezika.
- Priporočljivo je tudi, da je družina odprta in podpira tudi druge jezike, zlasti šolski jezik. Če otrokom pokažemo, da sta družinski in šolski jezik enako pomembna, lahko otroka bolje motiviramo, da postane kompetenten večjezični govorec.
Kako lahko otroku pomagam razviti bogat besedni zaklad v jezikih, ki so pomembni zame in za otroka?
- Spoštujte in cenite vse jezike v svoji okolici (na primer v vrtcu ali šoli). To je pomemben prvi korak.
- Otroku omogočite sporazumevanje z vsemi jezikovnimi spretnostmi in besediščem v vseh jezikih, ki jih pozna (jezikovni repertoar).
- Pri pogovoru v družinskem jeziku uporabljajte različne besede in izraze ter otroka povabite k sodelovanju v pogovoru. Na primer na poti do bližnjega igrišča se lahko pogovarjate o tem, kaj bi otrok tam rad počel ali kaj bi lahko počeli skupaj. Pogovarjate se lahko tudi o tem, česa se otrok spominja z zadnjega obiska igrišča, in iz tega sklepate, na kaj bi se otrok rad osredotočil. Priporočljivo je, da uporabite odprta vprašanja, ki se začnejo s "Kaj...? Kje...? Kdo...? Kako ...?", da otrok ne bo odgovarjal le z "da ali ne".
- Pomembno je govoriti družinski jezik, da ustvarite trdne temelje za vse druge jezike, ki se jih bo otrok učil pozneje. Pomembno pa je tudi ustvariti priložnosti za lažji dostop do šolskega jezika. To lahko storite na primer tako, da...
- z otrokom poslušate zgodbe.
- sodelujete v dejavnostih, ki se odvijajo v šolskem jeziku. Na primer obiščete tečaj risanja, muzej ali športne dejavnosti.
- skupaj gledate kratke video posnetke.
- skupaj uporabljate aplikacije za učenje jezikov.
Tako lahko poskrbite, da bo šolski jezik za vse člane družine zabavna pustolovščina.
Najpomembnejše:
- Za otroke običajno učenje več jezikov ne predstavlja nobene težave.
- Naši možgani upravljajo s celotnim razpoložljivim jezikovnim repertoarjem hkrati. Glede na situacijo se možgani zelo hitro odločijo, kateri del repertoarja bodo uporabili.
- Kodno preklapljanje je sposobnost in ne težava ali nezaželen pojav.
- Uporabljanje številnih različnih besed in izrazov v komunikaciji z otrokom podpira razvoj jezika.
Dejavnosti za podpiranje splošnega jezikovnega razvoja
Dejavnosti, ki podpirajo razvoj jezika na splošno, so primerne tudi za podpiranje večjezične vzgoje. Treba jih je le prilagoditi za vse relevantne jezike.
- Igrate lahko besedne igre, pri katerih uporabljate besedišče vseh jezikov, ki so pomembni za vas in vašega otroka. To je lahko zabaven izziv za vse družinske člane (na primer "gluhi telefon").
- Ko ste zunaj, lahko poimenujete predmete v družinskem jeziku in nato tudi v šolskem jeziku. Na ta način otrokovemu jezikovnemu repertoarju dodate še nekaj besed.
- Pokažite in primerjajte različne zapise besed v družinskem in šolskem jeziku. Tako otrok dobi prvi vtis o različnih črkah v različnih jezikih. Na ta način se otrok lažje pripravi na kasnejše branje in pisanje (tako imenovana alfabetizacija ). Otroka opozorite na zapise na ulici ter na pogosta imena blagovnih znamk v revijah in časopisih, na primer Coca-Cola, Superman in podobno.
- Dvojezične knjige so danes na voljo v vedno več jezikih. Z njihovo pomočjo lahko podpiramo jezikovni razvoj, saj ponujajo veliko priložnosti za uporabo besed in izrazov v različnih jezikih. S pomočjo dvojezičnih knjig lahko primerjate besede in izraze v različnih jezikih in morda celo uporabljate kodno preklapljanje. Z otroki lahko tudi razpravljate o podobnostih in razlikah med jeziki ter primerjate različne glasove jezikov. Poleg tega je branje dvojezičnih knjig z otroki način sporočanja, da so različni jeziki enako pomembni.
- Lahko si ogledate tudi risanke s podnapisi v prvem in nato še v drugem jeziku.
