Vodnik za starše
9
Zanimiva dejstva o večjezičnosti
1
Dejstva o večjezičnosti
- Večjezično odraščanje je za večino otrok na svetu vsakdanje.
- V Evropski uniji (EU) je 24 uradnih jezikov. Vendar se jih po Evropi govori še vsaj 200 (Undehn, 2023 - Goethe Institut).
- V drugih državah sveta je veliko več uradnih in manjšinskih jezikov: Zimbabve ima na primer 16 uradnih jezikov. Indija ima več kot 1000 narečij in več kot 100 različnih jezikov, od katerih jih je 23 uradnih (vključno z angleščino).
- Cilj EU je spodbuditi večjezičnost po vsej Evropi. Večjezičnost se zato uradno podpira in vsak državljan naj bi obvladal vsaj dva do tri jezike (Evropska komisija 2017).
2
Dejstva za Avstrijo:
- Leta 2023 se je 21,7 % avstrijskega prebivalstva rodilo zunaj Avstrije. Na Dunaju je ta delež 39,3 % (Avstrijski integracijski sklad, 2023).
- Leta 2021 je imelo 26,9 % učencev v Avstriji družinski jezik, ki ni bil nemški (Avstrijski integracijski sklad, 2023).
3
Dejstva za Nemčijo:
- Leta 2017 20,2 % vseh otrok, mlajših od šest let, doma večinoma ni govorilo nemško (Geis-Thöne, 2022).
- Leta 2019 je vrtec obiskovalo le 65,3 % otrok, starih tri in štiri leta iz družin s slabšim znanjem šolskega jezika (Geis-Thöne, 2022).
- Leta 2022 je v Nemčiji 21 % vseh otrok, mlajših od 14 let, doma govorilo več kot en jezik (Geis-Thöne, 2022).
- 15 % gospodinjstev uporablja nemščino ob drugih jezikih ali nemščine ne uporablja kot družinski jezik (Destatis, 2022).
- Turščina, ruščina, arabščina, poljščina in angleščina so poleg nemščine najbolj razširjeni jeziki (Destatis, 2022).
4
Dejstva za Litvo:
- Večina prebivalcev Litve je dvojezičnih ali večjezičnih - 90 % jih govori in razume več kot en jezik. Najpogostejša tuja jezika sta ruščina (govori jo približno 86 % tistih, ki jim ni materni jezik) in angleščina (govori jo 70 % prebivalcev Litve). Vendar se razmere spreminjajo: število ljudi, ki znajo govoriti rusko, se zmanjšuje, vse več ljudi pa danes govori angleško.
- Dolga leta je bila večina priseljencev v Litvo litovskih državljanov (82 %), od leta 2022 pa je večina novih priseljencev državljanov držav nečlanic EU (84 %).
- Približno 6 % litovskega prebivalstva se je rodilo zunaj Litve. V začetku leta 2022 so Litovci predstavljali 85,1 % stalnega prebivalstva države, Poljaki 6,6 %, Rusi 5,1 % in drugi 3,2 %. Večina prebivalcev nelitvanske narodnosti ima družinski jezik, ki ni litvanski.
- V letih 2022 in 2023 je skoraj 10,6 % učencev obiskovalo srednje šole, ki niso litovske (ampak ruske, poljske ali druge), v katerih so se nekateri prvič srečali z litovščino kot državnim jezikom.
- Vendar pa se nekatere družine nelitovskih narodnosti, tako manjšine kot nedavni priseljenci, odločajo za šolanje svojih otrok v litovskih šolah. Tudi družine litvanskih priseljencev, ki se ponovno priseljujejo v Litvo, pošiljajo svoje otroke v litvanske šole. Raven znanja litovščine teh otrok je zelo različna.
5
Dejstva za Poljsko:
- Poljska je bila do nedavnega večinoma enojezična država. To se je po vstopu v EU leta 2004 postopoma spremenilo zaradi migracij v državo in iz nje ter mešanih zakonskih zvez. Poleg tega so bile priznane pravice etničnih manjšin.
- Število učencev iz migrantskih in večjezičnih družin v šolskem okolju se stalno povečuje, in sicer s 9610 leta 2009 na 51363 leta 2019 (NIK, 2020). Te številke vključujejo tudi otroke iz poljskih migrantskih družin, ki se vračajo na Poljsko.
- Od leta 2022 je bilo v poljske šole in vrtce sprejetih 187900 ukrajinskih učencev beguncev (samorzad.infor.pl, 2023).
- Najbolj razširjeni jeziki poleg poljščine so ukrajinščina, beloruščina, nemščina, ruščina in vietnamščina (GUS [Glavni statistični urad], 2020).
6
Dejstva za Slovenijo:
- Leta 2023 se je 9 % učencev v Sloveniji rodilo zunaj Slovenije.
- Najbolj razširjeni družinski jeziki poleg slovenščine so hrvaščina, srbščina in bosanščina, albanščina, makedonščina, madžarščina in italijanščina.
Viri
- De Houwer, A. (2015). Integration und Interkulturalität in Kindertagesstätten und in Kindergärten: Die Rolle der Umgebungssprache für das Wohlbefinden von Kleinkindern. In: E. Reichert-Garschhammer, C. Kieferle, M. Wertfein & F. Becker-Stoll (Hrsg.): Inklusion und Partizipation – Vielfalt als Chance und Anspruch (S. 113-125). Göttingen: Vandenboeck & Ruprecht.
- Dintsioudi, A., Krankenhagen, J. (2020). Mehrsprachigkeit in der KiTa von Anfang an gut begleiten. nifbe-Beiträge zur Professionalisierung Nr. 12. Osnabrück: nifbe.
- Feierabend, S., Plankenhorn, T. & Rathgeb, T. (2015). miniKIM 2014. Kleinkinder und Medien. Basisuntersuchung zum Medienumgang 2- bis 5-Jähriger in Deutschland. Stuttgart: Medien pädagogischer Forschungsverbund Südwest.
- Panagiotopoulou, A. (2016). Mehrsprachigkeit in der Kindheit. Perspektiven für die frühpädagogische Praxis. In: Deutsches Jugendinstitut e.V. (Hrsg.): Weiterbildungsinitiative Frühpädagogische Fachkräfte (Wiff-Expertise Nr. 46). München: DJI.
- Tracy, R. (2008). Wie Kinder Sprache lernen. Und wie wir sie dabei unterstützen können. Tübingen: Narr Francke Attempo Verlag.
- Woerfel, T. (2022). Mehrsprachigkeit in Kita und Schule. Köln: Mercator-Institut für Sprachförderung und Deutsch als Zweitsprache.
- Bialystock, E. (2001). Bilingualism in development: Language, literacy and cognition. New York, NJ: Cambridge University Press.
- Bialystock, E., Majumber, S. & Martin, M.M. (2003): Developing phonological awareness: Is there a bilingual advantage? Applied Psycholinguistics, 24(1), 27-44.
- Byers-Heinlein, K., Burns T.C. & Werker, J.F. (2010). The Roots of Bilingualism in Newborns. Psychological Science, 21(3), 343-348.
- Garcia, O. (2009). Bilingual education in the 21st century: A global perspective. West Sussex, UK: Wiley- Blackwell.
- Gogolin, I. (2012). First language and second language learning. In: J.A. Banks (Ed.): The Encyclopedia of Diversity in Education (p. 915- 918). Thousand Oaks, CA & London: Sage Publication.
- Mampe, B., Friederici, A.D., Christophe, A. & Wermke, K. (2009). Newborn's cry melody is shaped by their native language. Current Biology, 19(23), 1994-1997.
- Zurer Pearson, B. (2008). Raising a bilingual child. A step-by-step guide for parents. NY: Living Language.
